Od 13. do 18. oktobra smo se učenci in učitelji podali na Nizozemsko, in sicer v Roterdan in tamkajšnjo šolo Comenius Coleage, ki je gostila tretje mednarodno srečanje projekta spregovorimo o tleh, Erasmus+.

Glavna tema srečanja je bila pridelava hrane. Nizozemska je svetovna velesila v pridelavi hrane, saj je po izvozu hrane na drugem mestu na svetu (!) takoj za ZDA. Neverjeten podatek, še posebej, če vemo, da država po površini meri okoli 40.000 kvadratnih kilometrov, kar ustreza površini dveh Slovenij, ima pa kar 17,5 milijona prebivalstva. Kako jim torej uspe pridelati toliko hrane?

Odgovor na zgornje vprašanje so nam vedno prijazni Nizozemci znali lepo pojasniti. Država je popolnoma ravna, saj najvišja točka meri le 300 m n. m. v. Podnebje je oceansko, kar pomeni, da so zime mile in poletja sveža ter je tam dovolj vlage in vode, vse to pa vpliva ugodno na rast rastlin. Poleg odličnih naravnih danosti so Nizozemci zelo izobraženi, tudi kmetje, ki so večinoma visoko izobraženi in razmišljajo zelo “na široko”. Kaj to pomeni, smo spoznali ob obisku kmetije. Lastnik nam je prikazal popolnoma robotizirano mlečno živinorejo. Delavce v hlevu nadomeščajo roboti, dva za molžo, dva za krmo in dva za čistočo. Na kmetiji se poleg osnovne dejavnosti ukvarjajo še z varstvom otrok in odraslih. Enota vrtca se nahaja v ograjenem območju, kjer se otroci, oblečeni so v kombinezone in obuti v škornje, prosto gibljejo. Igra poteka brez igrač, plezajo po drevesih, se drčajo po blatnih tleh in v spremstvu raziskujejo kmetijo in okoliško naravo. Starši se ne pritožujejo, tudi če so otroci umazani in imajo kakšno odrgnino. Zanje skrbi 32 zaposlenih. Kako iznajdljivo in drugače kot pri nas. Ob robu kmetije se nahaja še kamp.

Ogledali smo si tudi intenzivno pridelavo paradižnikov. Za gojenje tega sadeža sploh ne potrebujejo tal (zemlje). Rastlina korenini v vlaknih kamene volne, ki ji dodajajo hranila in vodo. T. i. hidroponična pridelava je brez pesticidov, morebitne škodljivce pa uničujejo z naselitvijo njihovega naravnega sovražnika. Seveda smo pokusili paradižnike in bili so res dobri, a vendarle ne tako kot domači iz vrta.

Obiskali smo tudi univerzo v Wageningnu. Ta je največja in najsodobnejša univerza za biokmetijske vede v Evropi in med najsodobnejšimi na svetu. Obiskujejo jo študentje iz celotnega sveta, v zadnjem času predvsem iz Azije. Znanje je na Nizozemskem visoka vrednota, ki odpira pot v lažjo in sigurno prihodnost. Spet tako drugače kot pri nas.

Na Nizozemskem smo tako spoznali, da je kmetijstvo lahko tudi odlična priložnost za zaposlitev. Da je kmet izjemno cenjen in spoštovan poklic, da hrana ne raste v trgovini in da moramo kot država bolje ravnati s kmetijskimi zemljišči in se priučiti še veliko s področja pridelave hrane, če želimo, da bomo ob morebitni prehranski krizi imeli tudi kaj za jesti – v okviru projekta Spregovorimo o tleh si to zagotovo prizadevamo.

Share on Facebook