Aktivnosti otroškega parlamenta v šolskem letu 2023/24

V preteklem šolskem letu smo se pogovarjali o tem, kaj je zdravje in kaj je duševno zdravje, kako skrbimo za duševno zdravje. Diskutirali smo tudi o tem, kaj vpliva na naše duševno zdravje, velik poudarek pa smo namenili vedenju o tem, kam oz. komu se lahko obrnemo po pomoč ter kako lahko šola pripomore k duševnemu zdravju.

V letošnjem šolskem letu smo pri urah pouka začeli izvajati gibalne odmore, ki pripomore pri izboljšanju trenutnega počutja, pozornosti, sproščanju, pozitivno deluje na klimo v razredu.

Za večjo povezanost med učenci smo za prvošolce v Tednu otroka pripravili sprejem prvošolcev v šolsko skupnost ter delavnice miselnih iger in izzivov, ki so jih starejši učenci pripravili za mlajše.

V veselem decembru smo že tradicionalno organizirali božičkovo pošto ter prvič organizirali »branje pod jelko«, aktivnost kjer so četrto in petošolci brali pravljice mlajšim učencem. Z vključitvijo v akcijo Pismo za lepši dan, pa decembra nismo pozabili na starejše in osamljene. Učenci so napisali skoraj 50 pisem, ki smo jih predali organizatorjem ter zagotovo poskrbeli za kakšno iskro v očeh ter toplino v srcu. V februarju smo izvedli valentinovo pošto.

Razredne ure v prvih mesecih leta so bile namenjene tudi pogovoru o stresu ter spoznavanju različnih virov pomoči, predvsem pa spoznavanju tehnikam sproščanja, ki jih lahko učenci za lajšanje stresnih trenutkov uporabijo tudi v domačem okolju.

Na šolskem parlamentu so učenci poročali o delu na razrednih urah. Seveda je pogovor tekel o stresu; večina učencem je stresno pridobivanje ocen ter prenatrpani popoldanski urniki (veliko dejavnosti). Ob odlomkih iz literature smo se dotaknili tem kot so predsodki in stereotipi, nesprejemanje v skupino ter razne oblike nasilja.

Medobčinskega otroškega parlamenta so se udeležili 4 učenci centralne in 2 učenca podružnične šole. Učenci predstavili delo po šolah ter se z gosti, psihologinjama Tadejo Batagelj in Adelo Vlašič Tovornik ter delovnim terapevtom Janom Čatrom, pogovarjali o duševnem zdravju, vplivih okolja na duševno zdravje, samopodobi, virih moči.

Učenci si želijo več pogovora na razrednih urah o odnosih, stiskah, odraščanju, ponovno uvedbo dežuranja učencev, več aktivnosti na šolah, kjer se lahko povežejo mlajši in starejši učenci, bolj sistematično razporeditev pisanja preizkusov, pogovora o odnosih med učitelji in učenci, opolnomočenju pri pogovoru o duševnem zdravju.

Učenci so podali tudi predloge za naslednjo temo šolskega parlamenta: medvrstniško nasilje, motnje hranjenja, tujci, samopodoba, varnost na spletu, samooskrbna družba.

Pa še ideja za pogovor o stresu doma:

Mladostništvo je čas velikih sprememb in izzivov, zato je pomembno, da otroci vsak dan skrbijo za dobro počutje in se naučijo tehnik, ki jim lahko pri tem pomagajo. Zavedati se morajo, da imajo na nekatere stvari vpliv, na druge ga nimajo. Usmerijo se na to, na kar imajo vpliv in jih naj vključijo v prijetne aktivnosti vsakdana.

Z otroki se pogovorite, kaj jim predstavlja stres, kakšne situacije jim povzročijo stres, kakšna občutja in fizični znaki se nam pojavijo, ko smo v stresu.

Stres je namreč naravni odziv na dogodke, ki jih prepoznamo kot ogrožujoče oz. nevarne (npr. pisanje preizkusa, opravljanje domače naloge, ko bi pa raje bil na IKT napravah,..). Hkrati pa je stres stanje psihične in fizične priprave posameznika, da se z nekim dogodkom sooči, ga obvlada, se prilagodi in preživi (v bistvu išče načine kako z neko neprijetno zadevo, ki nam povzroča stres, obvladamo.

Kljub vsemu moramo ločiti med kratkotrajnim stresom, ko se telo v trenutku zelo intenzivno odzove na strah, izziv, grožnjo (npr. pisanje preizkusa, ustno ocenjevanje) ali dolgotrajen, kroničen, ki se nam zdi blažji, pa vendar pušča dolgotrajnejše posledice in posledično zdravstvene težave. Primer za dolgotrajni stres so npr. težave v prijateljstvih, bolezen, nesoglasja v razredu, finančne skrbi, učne težave…

V primeru dolgotrajnega stresa poiščemo pomoč (kje oz. pri komu?)

Stres je lahko tudi pozitiven – evstres, ker nam prinaša motivacijo, izziv  (opravljanje preizkusa sposobnosti, tekmovanje, …).

Literatura oz. če bi želeli več:

https://nisiokejpovejnaprej.si/kako-pomagam-sebi-in-drugim/tehnike-sproscanja/

https://www.poslusam.se/4-vaje-sproscanja-za-otroke/

https://nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/slabemu_pocutju_sem_kos.pdf

https://scvsi.splet.arnes.si/sprostitvene-tehnike-za-otroke/

Petra Cvek: Tehnike sproščanja za izzi vsak dan (predavanje)

Za konec: za telesno in duševno sprostitev je izjemno pomembna narava in nikakor ne IKT naprave.